TEORIJA O ČRNI KAVI in zakaj bi to moral prebrati vsak
Predstavljaj si, da prideš v kavarno. Dialog gre nekako takole:
Natakar: »Dober dan, s čim vas lahko postrežem?«
Ti: »Ne vem, vseeno mi je, samo da ni črna kava.«
Natakar je zmeden in reče: »Okej, ampak vseeno me zanima, s čim vas lahko postrežem?«
Ti: »Ne vem. Vse, kar vem, je to, da ne želim črne kave. Ne maram črne kave. Ne želim piti črne kave. Dajte mi karkoli, samo ne črne kave.«
Natakar skomigne z rameni, vzame naročilo in reče: »Trenutek, prosim.«
Po nekaj postreženih gostih se natakar odpravi pripravit pijačo, a zaradi gneče pozabi tvoje naročilo. Pri sebi razmišlja: »Kaj je že bilo? Spomnim se nečesa o črni kavi. Točno, črna kava.«
In čez pet minut je v rokah skodelica s točno tistim toplim napitkom, ki ga ne maraš.
Nauk te teorije: Življenje dostavi točno tisto, v kar vlagaš največ energije, misli in časa.
Morda se to sliši kot neka »wu-wu« manifestacija, ampak ni. Leta 1987 je harvardski raziskovalec Daniel Wegner izvedel eksperiment.
Udeležence je prosil, naj ne razmišljajo o belem medvedu. Vsak je dobil svoj zvonec in navodilo, naj ga uporabi vsakič, ko začne razmišljati o belem medvedu. Zvonci so ves čas zvonili.
V nadaljevanju raziskave je skupina, ki je poskušala misel potlačiti, pogosteje razmišljala o belem medvedu kot tista, ki tega ni storila.
Iz tega izhaja teorija ironičnega procesa, ki pravi, da lahko namerni poskus potlačitve misli to misel nenamerno še okrepi.
Misli so prva domina v verigi, ki se počasi preliva v realnost.
Lao Tzu je to povzel že tisočletja nazaj:
- Pazi na svoje misli, ker postanejo besede.
- Pazi na svoje besede, ker postanejo dejanja.
- Pazi na svoja dejanja, ker postanejo navade.
- Pazi na svoje navade, ker postanejo značaj.
- Pazi na svoj značaj, ker postane usoda.
In prav tu je past.
Rečeš: »Nikoli ne želim biti brez denarja.«
Vendar ne opišeš, kaj pomeni obilje.
Rečeš: »Nikoli več ne želim biti v takšni zvezi, kakršna je bila prejšnja.«
Vendar ne znaš opisati, kakšen je občutek v izpolnjujočem odnosu.
Rečeš: »Ne želim biti tak starš, kakršni so moji starši.«
Vendar pozornosti ne usmeriš v to, kakšen starš želiš biti.
Življenje, ki se vrti izključno okoli tega, česar nočeš, je življenje, ki ga ravno to začne nadzorovati.
Protistrup je preprost – ustvari živo sliko tega, česar si želiš.
Naj »Nikoli ne želim biti brez denarja« postane:
»Želim si zgraditi življenje, v katerem je denar orodje za ustvarjanje dobrih izkušenj in pozitiven vpliv.«
Naj »Nikoli več ne želim biti v takšni zvezi, kakršna je bila prejšnja« postane:
»Želim si partnerja, ob katerem se počutim mirno, spoštovano in izpolnjeno.«
Naj »Ne želim biti tak starš, kakršni so moji starši« postane:
»Želim biti tak starš, da bodo otroci, tudi ko bodo odrasli, radi ohranjali bližino, zaupanje in bomo še naprej ustvarjali skupne spomine.«
Naj »Ne želim delati nekaj, kar sovražim« postane:
»Z navdušenjem želim pričakovati ponedeljkova jutra.«
Ko jasno definiraš, česa si res želiš, možgani to začnejo iskati. In kar naenkrat se v življenju pojavijo priložnosti, ki prej niso bile opazne.
Kar naenkrat se začnejo pojavljati ljudje, ki bi prej ostali spregledani.
Začneš se sprejemati odločitve iz moči in ne več iz šibkosti.
Začneš delovati iz zaupanja in ne več iz strahu.
Besede, dejanja, navade in značaj se začnejo prilagajati življenju, ki si ga želiš, in ne tistemu, ki se mu izogibaš.
Če ne maraš črne kave, jo nehaj naročati.
Misli so naročilo življenju.
Uporabljaj jih temu primerno.